»Delala sem kot mikrobiolog, ampak sem si že od vedno, še pred zaposlitvijo, že med študijem želela, da bi nekaj ustvarjala skupaj z Žanom sama doma.«

»Delala sem kot mikrobiolog, ampak sem si že od vedno, še pred zaposlitvijo, že med študijem želela, da bi nekaj ustvarjala skupaj z Žanom sama doma in bila v bistvu ves čas skupaj z najino družino.«

»Ker se je vedelo, da ne bom prevzemnik, sem imel veliko željo, da bi tudi jaz nekaj svojega naredil na kmetiji.«

»Začeli smo na 300 kvadratih, vse smo delali ročno, potem smo pa vsako leto povečevali.«

»Živeli smo siromašno, vendar stradali nismo.«

»Volk se je toliko razširil, da je prišel v urbana naselja in na zaščitene pašnike.«

»Že, ko sem bil zelo majhen, sem delal na kmetiji in pomagal doma. Oče je umrl, ko sem bil star šest let, tako da sem že kmalu prijel za delo. V hlevu sem hranil in napajal živino, molzel sem krave, kosil, oral – vse sem delal. Do partizanov sem kmetoval.«

»Najmanj pet dni mora biti svinja zaprta, da ohranimo male pujske pri življenju. Zdaj je lahko do 30 dni v porodnišnici in mesec dni v prepuščišču.«

»Za delo kmeta sem se odločil, ker gre za zaokroženo stvar. Ker rad delam v naravi, sem samostojen in si dan razdelim po svoje. Seveda so tudi težki časi, a zame je gospodarjenje izziv, in sam se lahko odločim, v katero smer bom šel.«